Start My Family Tree Welcome to Geni, home of the world's largest family tree.
Join Geni to explore your genealogy and family history in the World's Largest Family Tree.

Družina / Family Gall

« Back to Projects Dashboard

Project Tags

Gall (baroni Gallenstein), stara kranjska plemiška rodbina, izu. v 20. stol. (vir) Med kranjskimi deželani so bili že 1463, 1637 so dobili baronstvo (G. Freiherren von Gallenstein, oz obenem tudi: von Rudolfseck; 2. dipl. 11. nov. 1660). V njihovi posesti so bili vsaj sledeči gradovi, oz. gospoščine:

  • Podpeč (Gallenstein, žup. Sv. Križ pri Litiji: vsaj izza 14. stol. do 1562-5, ko so odstopili Gallenbergom, prim. Valv. XI, 169, Elze, Univ. Tübingen 66, 86);
  • Rožek (Rudolfseck, žup. Moravče: teritorij vsaj izza 14. pod konec 17. stol., medtem ko je grad že v 17. stol. začel razpadati, ker so se preselili v 2. pol. 16. stol. na nova gradova Moravče in Češence, prim. Valv. VII, 565; XI, 477);
  • Puštal pri Škofji Loki (1449 je dobil neki G. posestvo od briž. škofa v leno, prim. MHK 1852, 43); Motnik (Obermötting, po 1360 do 1564, prim. Valv. XI, 424);
  • Višnja (Weichselbach, župnija Višnja gora; vsaj izza 14. stol. do 1501, v 2. pol. 16. stol. do 1. pol. 17., prim. Valv. XI, 627; MMK 1895, 124; IMK 1898, 176);
  • Zibenek (žup. Radeče: 1493 je bil Ludvik G. tu deželnoknežji oskrbnik, prim. Valv. XI, 388, 529); Moravče na Gor. (zgradili v 1. pol. 16. stol., izpričani tu 1548-99, prim. Valv. VII, 465; XI, 379; MMK 1903, 7);
  • Češnjice (Liechtenegg, žup. Moravče: 1550 začel graditi Janž G. z Rožeka, 1557 se vselil njegov sin Viljem 1605 iz »zavratne nezvestobe« (do bratov Krištofa in Sigefrida, katerima gradu ni privoščil, prodal Samuelu Hasiberju, prim. Valv. XI, 340; MMK 1903, 7);
  • Medija (Gallenegg, žup. Kolovrat: Martin G. 1556 prodal Leop. Rambschüsslu, prim. Valv. XI, 165);
  • Ručno (Rutzing, žup. Šmartno pod Šmarno goro: izza 16. stol., po 1535, »mnogo let«, menda pribl. do srede 17., prim. Valv. XI, 490);
  • Luknja (Lueg, žup. Prečina: vsaj že 1577 Franc Krištof G., ki je 1580 grad obnovil, prim. Trubar, Novi test. 1577; Valv. XI, 349);
  • Knežji pot (Grafenweg, žup. Sava: vsaj že 1577, »dolgo časa«, morda pribl. do srede 17. stol., prim. v dež. arh. v Lj. serijo »Adel« pod »Gall«; Trubar, Novi test. II. del, 1577; Valv. XI, 222);
  • Prapreče (Prapretschhof, žup. Žaljna: dobili v času, ko so imeli tudi Knežji pot, pač še v 16. stol., po smrti nekega neoženjenega G., ki jih je dobil pri razdelitvi knežjepotskega ozemlja, pripadle ok. srede 17. stol. Gallenfelsom, prim. Valv. XI, 453);
  • Šent Jurjeva gora (St. Jörgenberg, župnija Sv. Križ pri Litiji: dobili oz. sezidali menda po zapustitvi Podpeči, izpričani tu 1580-1623, med 1623-1664 prodali Gallenbergom, med tem ko je grad že 1623 propadal, ker so se preselili v novo Gabrje, prim. v Dež. arh. »Adel« in med Breckerfeldovimi beležkami o G.-ih pismo Jožefa G. Erbergu 12. dec. 1832; Valv. XI, 293);
  • Grič pri Primskovem: vsaj Pankrac G., istoveten menda s Pankracem G. z Jurjeve gore, ki je izpričan 12. nov. 1585, prim. Valv. XI, 229 in v Dež. arh. »Adel«);
  • Grič pod Mirno (menda že v 16. stol., vsekakor »dolgo časa« pred 1689 in do 18. maja 1767, ko ga je Marija Ana G. prodala Widerkehru, prim. Valv. XI, 229; dež. deska II, 422);
  • Goričica (Perenstein, žup. Ig: v 16. stol., prim. Valv. XI, 438);
  • Čušperk (Zobelsberg, takrat žup. G. Krka, danes Kopanj: 22. jun. 1593 je vzel Andrej G. to gospoščino od Turjačanov v zakup na pet let, a bival tu po vsej priliki še nadalje, ker je pokopaval otroke v G. Krki do 1606, prim. MMK 1903, 12-15);
  • Smreka (Smrek, žup. Višnja gora: v 16. ali 17. stol., vsekakor dolgo pred 1689, prim. Valv. XI, 537);
  • Pod Bregom (Unter-Rain, žup. Boštanj: Franc G. »zu Rhein« je u. 25. febr. 1614, Janž Adam G. je pred 1689 ob vasi Boštanj, kjer je bil prej »samo lesen dvorec za odpočivanje«, dal postaviti gradič Pod bregom, prim. Schönleben, rkp. Appendix; Valv. XI, 616); Rajhenburg (vsaj Franc G., u. 1614, prim. Schönleben, rkp. Appendix);
  • Gaberje (Gallenhof, žup. Sv. Križ pri Litiji: zgradil ter se preselil sem z Št. Jurske gore Danijel G. pred 10. apr. 1623, njegovi dediči med 1623-64 prodali Gallenbergom, prim. v Dež. arh.»Adel«; Valv. XI, 167);
  • Gutenstein na Kor. (1618: Friedrich Herr zu Gallenstein u. Gutenstein, prim. IMK 1900, 194);
  • Mala Loka (Kleinlack, žup. Ihan: menda v 17. stol., prim. Valv. XI, 310);
  • Zalog (Wartenberg, žup. Moravče: Gottfried G. z Rožeka, ki se omenja 1634-60, prim. Valv. X, 385; XI, 623, 720);
  • Brinje (Seittenhoff, žup. Šmarje: vsaj Franc Bernhard G., r. 21. avg. 1644 v Lj., sin Janža Jakoba G., kumoval v Lj. 1661-71, za njim vdova, prim. Valv. XI, 521; IMK 1900, 194);
  • Radeče (prvič menda v 17. stol. za Moškoni in pred Mordaxi, vdrugič od 8. jan. 1762 do 14. dec. 1797, prim. Valv. XI, 464; Schiviz, Krain, 335-6; dež. deska);
  • Rakovnik (Kroisenbach, župnija Št. Rupert: Janž Ludvik G., ki se omenja 1660, za njim še dediči, prim. Valv. X, 374; XI, 321);
  • Pod Šentjur (St. Georgen, St. Irgenhof, žup. Št. Jurij pod Kumom: Bernhard Leo G., pred 1686 prodal Zupančiču, prim. Valv. XI, 182);
  • Lukovec (žup. Brezovica: menda v 17. stol. za Barbi in pred Reffingerji, prim. Valv. XI, 353);
  • Hotemeš (žup. Radeče: ok. 1682 kupil Volk Engelbreht G., 1747 je bil grad v posesti Posarellijev, prim. Valv. XI, 288; dež. deska III, 146);
  • Na Golem (Gallhof, žup. Šentjernej: pred 1688 vdova po Andreju Wernecku, r. G., za njo drugi G. do 29. jan. 1765, prim. Valv. XI, 170; Schiviz, Krain, 297; dež. deska II, 206);
  • Na Cirknem (Zirknahof, žup. Sv. Križ pri Litiji: vsaj že 1688 Jošt Boltežar G., medtem ko je bil grad 1747 v posesti Jožefa Lukančiča, prim. Valv. XI, 662; dež. deska X, 606);
  • Mirna (Neudegg: Ferdinand Ernst G., r. 12. avg. 1681, u. 22. sept. 1755, je bil »Herr auf Neudeck«, a Vajkard Ferd. G., u. v Lj. 4. marca 1803, je grad prodal, prim. Breckerfeld. beležke v Dež. arh., in Schiviz, Krain, 229); Zagorice in »Prückla« pri Mokronogu (žup. Št. Rupert: dobili med 1689-1747, 25. maja 1791 Leopold G. združeni posestvi prodal Triglerju, prim. Valv. XI, 396; dež. deska VIII, 2; kranjski uradni šemat. 1796, 109);
  • Turen pri Mokronogu (dobili med 1689-1747, 11. jun. 1757 Ignacij G. prodal Formentiniju, dež. deska IX, 410);
  • Žapože (Schneckenbüchel, žup. Mirna: Volk Adam G. od 1. marca 1764 do 14. marca 1766, dež. deska VIII, 174);
  • Novi grad (Obererkenstein, žup. Boštanj: Žiga G. od 12. jun. 1766, Karl Žiga G. od 1779, Cecilija G. r. Wernegkh od 1821 do 10. febr. 1824, dež. deska VI, 2);
  • Draškovec (žup. Št. Jernej: Karl Žiga G. in Cecilija G. r. Wernegkh od 1789, Cecilija G. in Julijana Wernegkh od 1791, nekaj let, ker ima vsaj 1797 že Ant. Ferd. Trenz, dež. deska I, 422; kranjski uradni šem. 1796, 1798).

V srednjem veku so bili v prijatejskih odnošajih s Stično. Stiški opat Janž ok. 1250 je bil menda G. (Valv. VIII, 696). Več se jih je štelo v samostanu med dobrotnike: Volk 1293 (Valv. XI, 534), Konrad v 13. stol. (Valv. VIII, 696), Nikolaj 1329 (Valv. XI; 534), Engelbert 1351 (Valv. XI, 634), Viljem v sredi 14. stol. (Valv. VIII, 699), »Wulschalkh« 1365 (Valv. XI, 534), Konrad v 14. stol. (Valv. VIII, 699). Tudi drugače so izza 14. stol. opozarjali nase. Henrik je ustanovil 1388 Pod Pečmi kapelanski beneficij, nad katerim je pridržal sebi in potomcem patronatsko pravo (Valv. XI, 169; nad žup. Sv. Križ pri Litiji so imeli patronatsko pravo do najnovejšega časa izmenično z verskim zakladom, prim. lj. škof. šem.). Jurij je bil kranjski dež. oskrbnik (praetor) 1430, Andrej 1444 (Valv. IX, 73). Andrej G. de Gallenstein je bil v 1. pol. 14. stol. župnik, najprej menda v Boštanju, potem v Beli cerkvi (Valv. VIII, 800, 833), obenem arhidiakon Slov. Krajine, a stopil 1452, ko je bila Bela cerkev vtelešena stiškemu samostanu, v cisterc. red. Spisal je: 1. De genio tutelari et illusionibus cacadaemoniis, 2. De origine et progressu religionis Christi in Carniola (2. spis je Hoff ali Breckerfeld pred 1809 v Stični še videl, prim. Breckerfeld. beležke v Dež. arh.; Hoff, Gemälde III, 127; Gruden, Razmere 114). Janž G. (Rožek) je bil 1470 kranjski dež. oskrbnik (Valv. IX, 73; X, 296). Istodobno so služili tudi v vojski, zlasti proti Turkom: Ulrik G. je 1475 pal pri Brežicah (Valv. XV, 611); Viljem G. je prišel 1475 v turško sužnost ter moral plačati 1000 gl. odškodnine (Valv. XV, 375); Žiga G. je bil nemški vitez ter padel 1478 pri Königsbergu (Valv. XV, 377); Andrej G. je bil 1457 na Dunaju, ko je kralj Matijaž oblegal mesto (Valv. XV, 348). Apolonija G. je bila 1520 velesovska priorka (Valv. XI, 367).

V času reformacijskega pokreta jih je bilo več na vplivnih mestih, a v prvih desetletjih še menda noben izmed njih ni pokazal izrazite protestantske orientacije: Daniel je bil 1521 član odbora za pogajanja kranjskih stanov s Karlom V. (Valv. XI, 593); Jurij, ki je bil 1527 in 1530 deželni oskrbnik (Valv. VII, 431; IX, 74; XV, 430), je imel obenem z dež. glavarjem Vidom Thurnom nalogo, da razglasi Ferdinandov protilutrovski reskript z dne 20. avg. 1527; Janž G. z Rožeka (Moravče, Češnjice) je 1529-74 služil v vojski ter bil 1529 med turško oblego na Dunaju, 1532 v bitki pred Novim mestom, 1535 obenem z Žigo Weichselbergerjem poslanik na turškem dvoru, 1536 v Italiji in na Francoskem, 1537 pod Kacijanarjem v Susedu, 1538 do 1540 zastavonoša v Bihaču, 1541-3 stotnik v Repiču, 1545-7 v Senju, 1552 deželanski zastavonoša v Novem mestu, 1556 deželanski stotnik za Dol., 1574 za Gor. ter pisal obiteljsko kroniko, ki se je ohranila (Valv. XV, 428, 448, 464; MHK 1903, 3); Ludvik je bil 1529 tudi med brambovci Dunaja (Valv. XV, 428); Martin G. je imel 1546-56 glas predrznega krajiškega poveljnika (XII, 52, 121). — Medtem so si osvojili protestantsko miselnost ter postali vneti njeni propagatorji. Martin G. z Rožeka (brat Janžev), ki je služil 1537 za častnika v Susedu, 1540 do 1544 za stotnika v Bihaču, 1556 pomagal bratu pri vojaških operacijah v metliškem okolišu, je bil v deputaciji, ki jo je poslal kranjski stanovski odbor okt. 1561 k cesarju v Prago radi raznih, predvsem fiskalnih stvari. Sopodpisal je poziv, ki ga je poslala ta deputacija v začetku febr. 1562 iz Prage Trubarju, naj se čimprej vrne v Lj. (Valv. X, 341; XI, 165; Dimitz II, 264; Elze, Trub. Briefe 162; MHK 1903, 6, 7). Krištof G. s Podpeči (morda posestnik Luknje), ki je bil 1567 in 1569 stanovski odbornik, je pokazal svojo versko orientacijo tudi v tem, da je poslal 1568 sina Franca Krištofa v Tübingen (Valv. IX, 85; Elze, Trubers Briefe 471). Franc Krištof G. s Podpeči (pos. Luknje, sin Krištofov) je študiral v Tübingenu (imatrik. 26. nov. 1568), bil 1584-94 stanovski odbornik, 1587-92 tudi dež. upravitelj, u. pred 5. majem 1596. Iz Tübingena je obiskoval Trubarja, in ta je posvetil 1577 Novi test. II. d. poleg drugih tudi njemu. Ko so začeli Štajerci Kranjce opozarjati na protireformacijo, so pozvali stanovi na 6. febr. 1581 tudi njega v Lj. V dež. zboru jan. 1583 je bil na strani onih, ki so zahtevali prednost za obravnavanje verskega vprašanja, a 31. maja 1584 je sopodpisal predstavko vladarju radi verske politike v deželnoknežjih mestih. Zelo se je zavzemal 1587 za predikanta Kupljenika in protestantske Blejčane. Od stanov je dobil 1584 Dalmatinovo biblijo v rdečem usnju in s srebrnimi okovi (Valv. IX, 86; Dimitz III, 86, 100, 109, 125, 129, 136, 209; Elze, Univ. Tübingen 31, 69; MHK 1903, 12). Jakob G. s Podpeči (Luknja, morda Franca Krištofa brat) je študiral v Tübingenu (imatrik. 17. maja 1569), obiskoval tu Trubarja in dovolil, da je naslovil ta posvetilo Novega test. II. d. 1577 tudi nanj (Elze, Univ. Tübingen 32, 69). Martin G. s Podpeči, 1577 posestnik Knežje poti (isti, ki je bil 1552 deželanski stotnik v eni kranjskih četrti, 1556 prodal Medijo in 1562 bil odbornik?) je v dobi 1574-85, ko je bil tudi stanovski odbornik (1574, 1576, 1584, 1585), na razne načine podpiral protestantski pokret. Tudi njega; kakor Franca Krištofa G., so pozvali odborniki na posvetovanje 6. febr. 1581. Udeležil se je tudi posvetovanja protestantskih deželanov 1. in 3. apr. 1582, ki so ga povzročile vesti o novih pripravah protireformacije. Slično svojemu sorodniku Francu Krištofu je jan. 1583 tudi on v deželnem zboru govoril, naj pride versko vprašanje pred drugimi stvarmi na dnevni red, a 31. maja 1584 sopodpisal predstavko vladarju. Sklep dež. stanov s 16. jan. 1583, da se natisne Dalmatinova biblija, ima tudi njegov podpis. Biblijo je dobil v posebni opremi (rdeče usnje z zlatom). Sodeloval je tudi pri reševanju šolskega vprašanja (Valv. VII, 450; IX, 75, 85, 86; X, 337, 341; XI, 165; XV, 164; Dimitz III, 86, 91, 92, 100, 109, 209; Elze, Trub. Briefe 547, 557). Adam G. s Šent Jurjeve gore (isti, ki se omenja 1552 med kranjskimi častniki, ki so šli proti Turkom?), je v dež. zboru jan. 1583 podpiral protest. stranko (Valv. X, 337; XV, 464; Dimitz III, 100). Navdušen protestant je bil v prvi svoji dobi tudi Andrej G. z Rožeka, (sin Janža in Magdalene Scharff z Vrhnike, 1586-92 pri bratu v Češnjicah, od 1593 zakupnik Čušperka), r. 13. okt. 1554 v gradu Vrhkrka, 9. okt 1606 še med živimi v Čušperku. Bil je 1565-72 paž pri Lanthierih v Gorici, 1574-86 častnik v vojaški krajini, 1586 v času bivanja na Češnjicah stotnik gorenjske četrti, šel 1592 po 25. jun. s kranjskimi strelci proti Bihaču, 14. jun. 1594 v spremstvu nadvojvode Maksa pred Petrinjo in Sisek, po poroki 3. nov. 1596 ostal menda trajno v Čušperku. Poveljeval je 1587 jezdecem, ki so jih poslali stanovi na Bled proti brixenskim protireformatorjem. Prvega otroka 5. okt. 1597 in drugega 10. sept. 1598 mu je krstil predikant Andrej Sovinc, tretjega 25. jan. 1600 prikrivani turjaški predikant Wolfinger, a med kumi je bil pri prvem krstu tudi predikant Janž Znoljšek. Pod pritiskom protireformacije se je udal: četrtega otroka 2. jan. 1602 mu je krstil, »ker ni bilo evangeljskega predikanta, po papežniški naredbi« dobrepoljski katol. duhovnik, a naslednjega 17. avg. 1606 katol. duhovnik v G. Krki, kjer so se po katol. načinu 1605-6 pokopavali tudi vsi Andrejevi mrliči. Tudi Andrej G. je pisal obiteljsko kroniko, ki se je ohranila (Valv. XI, 421; Dimitz III, 129; MHK 1903, 9). Istodobno je simpatiziral s protestanti Maksimilijan G. z Rožeka, posestnik Moravč, bivši tübingenski študent (imatrik. 13. dec. 1575), ki je bil jan. 1599 kot odposlanec dež. stanov na dež. zboru v Gradcu, a na svojem gradu, pač Moravčah, istega leta skrival Felicijana Trubarja (Valv. XI, 379; Elze, Univ. Tübingen 72). Najodločnejši protestant med G. je bil Seifrid G. z Rožeka (sin Janža G. na Češnjicah). Študiral je v Tübingenu (imatrik. 25. sept. 1592), v času protireformacije se izselil, dobil 1601 wirtemberško službo ter postal utemeljitelj hessenske panoge G. (Valv. XI, 340; Elze, Univ. Tübingen 82). O nekaterih G. te dobe se da samo ugibati, da so bili protestanti: Tomaž G., 1592 stražmojster v Bihaču (Valv. XII, 14, 15); Janž Daniel G. z Rožeka, ki so ga Turki 10. febr. 1592 v Bihaču ujeli in 1594 v Belem gradu usmrtili (MMK 1903, 8); Franc (Luknja, Pod Bregom, Rajhenburg), u. 25. febr. 1614, ki je bil menda štaj. stanovski odbornik; Evangeljske molilnice z grobovi protestantov so imeli G. vsaj na Rožeku (Valv. XI, 476) in v Višnji (Valv. XI, 627; Črnologar, MMK 1895, 124). Izselil se je v času protiref. tudi Janž Andrej G. z ženo (Dimitz III, 377). V poreformacijski dobi je bil: Daniel (Št. Jurjeva gora, Gaberje), u. pred 10. majem 1623, ki je 1614 in 1616 kumoval pri katol. krstu v Lj., 1610-19 stan. odbornik, od 1614 tudi odborov predsednik (Dež. arh., »Adel«; Valv. IX, 87; IMK 1900, 194); Gotfrid (Rožek, Zalog) 1634 poročnik v stanovski vojski, 1649-51 stanovski odbornik (Valv. IX, 89; X, 385; XI, 623, 720); Janž Adam (Pod Bregom) 1640 stotnik v Karlovcu, 1687 poveljnik v Otočcu (Valv. XI, 616; XII, 64, 96); Žiga 1649 župnik v Šmartnem pri Litiji (Valv. VIII, 767); Janž Ludvik (Rakovnik), ki je obračal pozornost nase tudi v 30 letni vojski, 1660 poročnik v stanovski četi (Valv. X, 374, 385; XI 321); Bernhard Leon (Št. Jurjeva gora) ob smrti 1688 poveljnik v Otočcu (Valv. XI, 182; XII; 93); Erazem 1688 stotnik v Pazinu (Valv. XI, 376); Friderik (Rožek) 1689 polkovnik v Št. Jurju in poveljnik v Virovitici (Valv. XI, 477); Volk Daniel r. ok. 1717, u. 27. okt. 1800 v Mokronogu (sin Ferdinanda Ernesta in Eleonore Paradeiser na gradu Mirna), abé. Z izgubo dominijev so na Kranjskem, kjer se omenjajo moški le še kot nižji uradniki ali častniki, ženske kot dame plemiškega zavoda (kranjski uradni šemat. do 1849), izgubljali tudi vpliv. Ana Amalija G. (hči Ignacije G.), ki se je poročila 2. maja 1824 z lj. apelacijskim svetnikom Jožefom Lavrinom je ohranila tudi po preselitvi v Milan toliko interesa za rodno deželo, da je želela semtertje z Janezom Čopom kaj slovenskega čitati. Jožef G., ki je u. v Lj. 9. jan. 1848 kot 74 letni nadporočnik, je bil sicer v stikih z Jož. Erbergom, a se zanimal samo za zgodovino svoje rodbine. V kranjskih matrikah se omenjajo zadnjič menda 1. jan. 1881, ko se je vpisala v Šentjerneju smrt poštarja Jožefa G. Iz ostalih G. je generalni major Rudolf G. očuval obiteljski kroniki Janža in Andreja G. ter dovolil Radicsu objavo (MMK 1903, 2).