Start My Family Tree Welcome to Geni, home of the world's largest family tree.
Join Geni to explore your genealogy and family history in the World's Largest Family Tree.

Slovensko rodoslovje / Slovenian Genealogy

« Back to Projects Dashboard

Project Tags

view all

Profiles

  • Franziska Romana von Strassoldo-Gräfenberg (1781 - 1854)
    Franziska Gräfin Strassoldo-Grafenberg. Some sources cite birth year as 1779. Gräfin Franziska Romana von Strassoldo-Grafenberg On 5 April 1798 (heiratete R. zu Görz die Gr�...
  • Lovro Križnar (1889 - 1952)
    Dipl.-Ing. "Kulturtechnik" - Universität für Bodenkultur Wien (1909 - 1915) Maturant vše humanistične gimnazije v Kranju, ki so položili zreložtni Izpit v po...
  • Sv. Ema ( Hema ) Krška redovnica, Karantanska svetnica grofica Wichbuga (c.970 - c.1045)
    Ustanovila opatijo pri Sv, Juriju ob Jezeru na Koroškem leta 1010. Življenje Ema ali Hema je izhajala iz rodbine grofov Breško-Selških. Rodila se je okoli leta 973, po...
  • France Prešeren (1800 - 1849)
    slovenski pesnik -Prešernova nagrada
  • Špela Rozin
    Špela Rozin je slovenačka glumica, rođena u Ljubljani (Slovenija) 31. januara 1943. godine. Biografija i karijera Debitovala je 1959. godine u kratkom filmu Tajna Z. ...

Projekt bo skušal predstaviti pregled različnih družin na območju današnje SLOVENIJE

Slovenci so potomci starih Karantancev, del Slovanov, ki se pod pritiskom Avarov naseljujejo do konca 6. stoletja iz pradomovine izza Karpatov, na področje zgornjega Podravja in Posavja, Posočja ter v Spodnjo Panonijo do Balatona. Oblikovali so kneževino Karantanijo. V 8. stoletju so se borili proti Avarom in Frankom, a Karantanija vseeno pade pod frankovsko oblast. Velik del zgodovine so Slovenci preživeli pod vladavino Habsburške monarhije, oziroma Avstro-Ogrske. V 19. in 20. stoletju se je slovenski narod definitivno oblikoval, a je en velik del germaniziran na področju Koroške in Štajerske. 1918 se je Slovenija pridružila Jugoslaviji, leta 1991. pa razglasila neodvisnost.

OGLEJ, AQUILEIA Oglej (italijansko Aquileia, furlansko Aquilee) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini. Ime Aquileia (Oglej) izhaja iz predrimskega imena reke Nadiža "Aquilis". Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13.-9. stoletja pr. n. št.

NORIŠKO KRALJEVSTVO Noriško kraljestvo (latinsko Regnum Noricum tudi Noricum Regnum) so ob koncu 2. stoletja pr. n. št. ustvarili Kelti na delu ozemlja današnje Avstrije in Slovenije

Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku.http://sites.google.com/site/brizinskispomeniki/home

  • KARANTANIJA: Karantánija (tudi Korotán) je bila slovanska plemenska kneževina v Vzhodnih Alpah. Nastala je v 7. stoletju in je obstajala skoraj 300 let. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba

Karantanski vladarji in drugi oblastniki v Karantaniji

SAMO: Bil je prvi slovanski vladar organizirane slovanske plemenske zveze, katerega ime se je ohranilo. * ???, Senonago, mogoče današnji Sens, Burgundija, Francija, † 658.-VALUK, BORUT, GORAZD, HOTIMIR, VALTUNK, PRIBISLAV, SEMIK, STOJMIR, ETGAR, HELWIN, ALBGAR, PABO, GUDAKAR

  • SVETA EMA KRŠKA Sv. Ema je karantanska svetnica. Posvecena ji je cerkev na Junski gori na Koroškem, nadalje cerkev na gori Sv. Eme nad Sotlo (Sp. Štajersko), in cerkev blizu kraja Edelschrott pri Voitsbergu (Zg. Štajersko). Njen god je 27. junija.

St. Emma of Krka (Gurk) the saintly countess of Carantania. St. Emma's portrait, in which she appears in the costume of a Slovenian lady, as it was fashionable in Lower Styria in the 16th century.

Dr. Jožko Šavli

Ema ali Hema je izhajala iz rodbine grofov Krških, katerih prednik je omenjen ze leta 898. Rodila se je okoli leta 973, in je odrašcala na dvoru svetniških vladarjev, cesarja Henrika II. Svetega in njegove soproge Kunigunde. Imen njenih staršev ne poznamo, znano pa je ime njene stare matere, grofice Ime. Ko je Ema odrasla, jo je vzel v zakon plemeniti Viljem, krajnik v Savinjski krajini. V tem zakonu sta se rodila sinova Hartvik in Viljem. Imela pa je tudi vsaj eno hcer, katere ime nam ni znano. Od te hcere je izhajala rodbina grofov v Vovbrah (Heunburg), kasneje grofov Celjskih. Leta 1016 je Emi umrl soprog. Okoli 1035 pa je izgubila še sinova, ki sta bila umorjena. Ostala je vdova z velikim premozenjem, po svoji kot tudi po mozevi rodbini. Toda vso svojo posest je namenila novim faram in samostanom. Leta 1043 je na Krki ustanovila samostan benediktink, kjer je dala zgraditi mogocno stolnico, ki jo obcudujemo še danes. V samostan je vstopila tudi sama († 1045). Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, in na njegovem mestu ustanovljena Krška škofija, prednica današnje celovške.

Statue of St. Emma, ca. 1470 located in the St. Walburga Parish Church in Görschitz (Krcica) Valley, in Carinthia.

Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju. Umrl je okoli leta 304 med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Viktorin velja za prvega razlagalca Sv. pisma v zahodnem svetu. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja.

Plemiške rodbine na Slovenskem

Mejni grofje:

Achaz Adam, Graf von Auersperg * 1676 . Alexander Anton, Graf von Auersperg * 1702 . Alois Franz von Paula, Graf von Auersperg * 1747 . Andreas Trajan, Graf von Auersperg * c. 1660 . Anton, Graf von Auersperg * 1858 . Dietrich II, Graf von Auersperg * 1578 . Dietrich, Graf von Auersperg * 1662 . Dietrich, Graf von Auersperg . Dismas Andreas, Graf von Auersperg * 1680 . Franz Xaver, Graf von Auersperg * 1749 . Franz, Graf von Auersperg . Gottfried, Graf von Auersperg * 1818 . Hanno, Graf von Auersperg * 1917 . Herward XIII, Graf von Auersperg * 1613 . Johann Andreas II, Graf von Auersperg * 1615 . Johann Baptist, Graf von Auersperg * 1745 . Johann Joseph, Graf von Auersperg * 1812 . Johann Paul Alois, Graf von Auersperg * 1729 . Johann Weikhard, Graf von Auersperg * 1773 . Joseph Erasmus, Graf von Auersperg * 1734 . Karl-Weikhard, Graf von Auersperg * 1630 . Leo, Graf von Auersperg * 1844 . Leopold, Graf von Auersperg * 1718 . Marie Elisabeth, Gräfin von Auersperg * 1725 . Nikolaus, Graf von Auersperg * 1791 . Nikolaus, Graf von Auersperg * 1753 . Rudolf Maria Joseph Anton, Graf von Auersperg * 1879 . Susanne Margarete Louisa, Gräfin von Auersperg * 1712 . Wolfgang Augustin Xaver, Graf von Auersperg * 1753 . Wolfgang Augustin, Graf von Auersperg * 1700 . Wolfgang Engelbert August, Graf von Auersperg * 1731 . Wolfgang Engelbert III, Graf von Auersperg * 1610 . Wolfgang Engelbert, Graf von Auersperg * 1664 . Wolfgang Engelbert, Graf von Auersperg * 1641 . Wolfgang Leopold Joseph, Graf von Auersperg * 1789 . Wolfgang Nikolaus, Graf von Auersperg * 1717 . Wolfgang-Engelbert, Graf von Auersperg * 1716

  • ASKVINCI
  • CELJSKI GROFJE
  • SPANHEIMI Spanheimi (izg. Špánhajmi) ali Sponheimi (izg. Špônhajmi) so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu. V letih od 1122 do 1269 so bili so vojvode na Koroškem, do leta 1437 pa so bili grofje v frankovski grofiji Sponheim I
  • ORTENBURŽANI Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz Diessena (Bavarska) leta 1070. Na ozemlje današnje Slovenije so se naselili v 11. stoletju. Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali Celjski grofje.
  • NEMŠKI VITEŠKI RED Križniki so prišli na področje Slovenije 1190 let, Nemški viteški red so ustanovili 1210 leta. V Ljubljani so 1268 leta imeli sedež v Križankah.

Ljubljana

Datumi nastanitve in ustanovitve križniške redovne hiše oziroma komende v Ljubljani niso povsem zanesljivi. Valvazor pravi, da so leta 1200 iz Ljubljane izgnali templjarje, Ulrik III. Koroški, ki je takrat upravljal tudi Kranjsko, pa je verjetno leta 1228 namesto njih v Ljubljano poklical križnike. Red se je v Ljubljani nastanil najkasneje leta 1237, kar dokazuje listina cesarja Friderika II., s katero je v vsoje varstvo vzel njihove redovne hiše v Avstriji, na Štejerskem, Koroškem in Kranjskem. Prvi pisni dokument, ki priča o prisotnosti križnikov v Ljubljani, je listina Ulrika III. iz leta 1256, s katero redu potrjuje nekatere privilegije. Križniki so sčasoma dobili obsežne posesti v Ljubljani (zemljišče med Ljubljanico, Gradaščico in Gradiščem) in na Dolenjskem. Bili so samostojno gospostvo, ki ni plačevalo nobenih davkov in ni bilo podrejeno ljubljanjski občini, na ukaz vladarja pa so se morali odzvati v vojaško službo. Njihovo finančno stanje je bilo vedno zelo ugodno, tako da so lahko na primer leta 1739 odkupili celotno ljubljanjsko premoženje kranjskega deželnega glavarja. Sedež križnikov je bil v ljubljanjskih Križankah, kjer je v rimskih časih stal Neptunov tempelj. Od stavbne dediščine križniškega samostana se je ohranila redovna hiša križevniške komende iz 16. stoletja, v kateri je bila tudi šola, in cerkev iz 18. stoletja.

KOČEVJE

Plemiška diploma Franca Adama Langenmantla, Regensburg, 24. januar 1653 http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalije_meseca/arhivalija_meseca_januar_2012/

SLOVENSKO RODOSLOVNO DRUŠTVO http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/rod.htm

KOLEDAR SVETNIKOV http://sl.wikipedia.org/wiki/Koledar_svetnikov