Luiza Pesjakova

Luiza Pesjak (tudi Lujiza ~ Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka, * 12. junij 1828, Ljubljana, † 1. marec 1898, Ljubljana. (Wikipedia)

Šolala se je v zasebnem Fröhlichovem zavodu, v katerem je bila poleg dekliške vzgoje deležna tudi izobraževanja v romanskih jezikih in pravega pouka v pesništvu. Bila je izobražena, tako splošno kot tudi na področju literature. Kot najstarejši otrok odvetnika dr. Blaža Crobatha in matere Poljakinje je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi Franceta Prešerena, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu. Prav on je kot pesnik najbolj vplival nanjo, s klasičnim izobraževanjem in celo učenjem angleškega jezika. Leta 1842 ji je ob štirinajstem praznovanju godu posvetil v nemščini spisano pesem »Dem wohlgeborenen Fräulein Aloisia Crobath«. Leta 1844 pa je začetek njene poezije pospremil s sonetom »An eine junge Dichterin«. Sprva je pesnila le v nemščini, pisala je nemške pesmi pod vtisom Prešernove poezije. Velik vtis na Pesjakovo je od sodobnikov naredil Fran Levstik. V času dopisovanja (1876) sta se tudi osebno srečevala v Škofji Loki. Bil je strogi kritik, njene prevode Prešernovih pesmi je slabo ocenil. Kritike so letele na jezik, predvsem na slovenske ustreznice nemških besed. Josip Stritar je popravljal jezikovne pomanjkljivosti njenih spisov, na kar kažejo tudi njegova pisma, ki ji jih je pisal. Leta 1872 sta se osebno seznanila na Dunaju. Zelo je cenil njeno izobrazbo in jo pozival k sodelovanju v Zvonu. Največ si je Pesjakova dopisovala z Josipom Cimpermanom, ki je bil njen prijatelj in svetovalec. Iz dnevnika, ki sodi v leto 1844, izvemo, da je veliko brala; njeno čtivo so bili Cooper, James, Campe, Friederike Bremer idr.

Po očetovi smrti se je leta 1848 poročila z bogatim trgovcem in podjetnikom Simonom Pesjakom in se posvetila družini, vzgoji petih hčera. V družini so govorili nemško in francosko, šele po preporodu meščanstva v začetku šestdesetih let 19. stoletja so hčere dobile slovenskega učitelja Antona Lesarja, ob katerem se je tudi Luiza posvetila svojemu maternemu jeziku. Ob tem se je seznanila s čitalniškim gibanjem in se navdušila zanj.

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi417228/