Terezija Korbar

Terezija je bila majhna in suha ženska, prijetna, delovna. Najbrž ni bila dosti višja od 1,55m in imela kakih 45 kg. V svojem rojstnem kraju je imela že kar pozno, pri svojih 29 letih, nezakonskega otroka z moškim, katerega imena najbrž ne bomo nikoli vedeli. Ne vemo niti zakaj se nista poročila, najbrž so bili njegovi precej bogatejši. Pri Medvedovih so bili menda reveži. Težko si predstavljamo, kako hudo ji je moralo biti v tistih hribih in v tistih letih z nezakonskim otrokom v krajih, kjer je imel duhovnik vso cerkveno in posvetno oblast. Najbrž ji je moralo biti zelo hudo, saj je sina Pavleta pri treh ali štirih letih prepustila stricu in na nek način odšla sama na Jesenice, kjer se je poročila z g.Korbarjem, pekom, ki je bil v tridesetih letih dvajsetega stoletja zelo ugleden poklic v železarskem in industrijskem kraju kakršen so bile Jesenice. Imel je svojo pekarno na Benedičičevi 1. Ugibam lahko, da si je gospod Korbar iskal ženo in so ju na nek način povezali. Otroci , njuni vnuki so bili navdušeni, kadar so lahko prišli v pekarno, polno polic s kruhom in dišečimi žemljicami. Velikokrat je za malico jedel sardine, kot se spomni njegova vnukinja Anica Lepin, por.Emeršič, hči Anice Korbar, por.Lepin., kasneje Pust. Zelo trdo je delala, možu je rodila dva otroka in ga tudi preživela. Zadnja leta je živela pri sinu Nejčku, kuhala in pospravljala je tudi za njegovo družino do svojega 94 leta, potem pa je počasi omagala. Zadnje dve leti je živela v domu za stare v Radovljici.