Ferdinand Juvanc

Juvanec Ferdo, šolnik in glasbenik, r. 3. apr. 1872 pri Sv. Vidu nad Cerknico. Po dovršenem učiteljišču v Lj. (1891) je služboval do 1903 v Cerknici pri Rakeku, bil naduč. v Postojni (do 1919), nato dodeljen v službovanje pri višjem šol. svetu, oz. prosvet. oddelku vel. župana v Lj. in bil 1926 upokojen; živi v Lj. Kot priznan kaligraf je izdal 3 zvezke za okroglo pisavo, ki so v rabi na osnovnih, meščanskih šolah in na učiteljiščih; za Plesničar-Grumovo knjigo »Slovensko ozemlje« je narisal 10 zemljevidov in uredil Pevsko šolo Negro-Hrastove (Lj. 1924). V glasbi sta mu bila učitelja skladatelja Nedvěd in Gerbić, prvi ga je še posebej poučeval v harmoniji in kontrapunktu. Na glasbenem polju se je začel udejstvovati že 1890 na učiteljišču, kjer je komponiral kratke četveroglasne pesmi in vodil svoj dijaški pevski zbor, v Postojni je ustanovil pevski zbor in salonski orkester, v Lj. pa Učiteljski mešani pevski zbor (1920), s katerim je nastopil na koncertih v Lj., Beogradu, Novem Sadu in Metliki (1920), nato po severnih obmejnih krajih Slovenije in v Prekmurju (1921). Med J. skladbami so znani moški zbori: Pastir (GZ 1899, 41; odlikovan 1895 pri Ptujskem pevskem društvu s prvim častnim darilom), Rožici (GZ 1900, 91), »Rožmarin« s tenor solo (GM 1910), Slovenska zemlja (GM 1922), Molitev neodrešenih (Jugosl. mat. 1922), Budnica (Jugosl. pevački savez, Lj.); mešani zbori: Na goro (GM 1910), Izgubljeni cvet (NA 1911), razen tega je uglasbil več mladinskih dvo- in troglasnih pesmic in samospevov s spremljevanjem klavirja za Zvonček in izdal dva glasbena prizora »Oba junaka« in »Pri čevljarju« (Lj. 1926); več moških, ženskih in mešanih zborov hrani v rokopisu. (Slov. biograf. leks.)