Dr. Janko Brejc

Dr. Janko BREJC, 1869–1934:
pravnik, politik SLS, deželni poslanec, od l. 1903 živel na Koroškem, kjer je bil kulturno-politični organizator in voditelj koroških Slovencev, po 1. svet. vojni član Narodnega sveta pri razglasitvi zedinjenja s Srbijo, član in preds. deželne vlade za Slovenijo.

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M12KXB0
Dne 6. aprila 1934 je umrl v Zagrebu dr. Janko Brejc. Pokojnik se je rodil dne 18. novembra 1869 na Brezjah pri Kovorju. Gimnazijo je študiral v Celovcu in v Ljub ljani, pravoznanstvo pa na Dunaju, kjer je promoviral 1895. Svoje poklicno delovanje kot odvetniški koncipijent je začel v Ljubljani, kjer se je hkrati začel takoj javno udejstvovati. Že 1901 je bil izvoljen v okraju Kranj - Škofja Loka v deželni zbor, 1903 pa je svoj mandat odložil in se preselil v Celovec, kjer je takoj aktivno posegel v javno življenje koroških Slovencev. Kot predsednik Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Ko roškem se je neumorno boril za slovenski jezik v šolah, uradih in v vsem javnem življenju, prav tako pa tudi pri občinskih volitvah in volitvah v državni zbor za zmago Slovencev. Seveda je v svojih nacionalnih borbah delal tudi s peresom; sodeloval je pri »Miru«, glasilu koroških Slovencev, pridno dopisoval »Slovencu«, bil pa je tudi sourednik znane in važne knjige »Aus dem Vilavet Kara ten«, ki je 1913 izšla v Celovcu. Vedno bolj rastočemu nasilstvu Nemcev nad Slovenci na Koroškem se je moral umakniti tudi pokojnik. Jeseni 1918 je pribežal v Ljubljano in tu takoj aktivno posegel v javno življenje. V prvi narodni vladi za Slovenijo, izklicani konec oktobra 1918, je bil poverjenik za notranje zadeve, dne 20. januarja 1919 pa je postal predsednik de želne vlade za Slovenijo in je ostal na tem odgovornem mestu do 14. decembra 1920. V tej dobi so se vršili boji za našo Koroško, katero smo pa po plebiscitu izgubili. Pokojnik se je boril za svojo ljubljeno Koroško tudi na mirovni konferenci v Parizu in je tu osebno prepričaval \Vilsona, da je Koroška slovenska, toda vse je ostalo žal — brezuspešno. Kot predsednik deželne vlade za Slo venijo pa je pokojnik tudi storil vse, da je Slovenija nad vse navdušeno in dostojno sprejela Nj. Vel. kralja Alek sandra I., ki je prišel 1920 kot regent prvič med nas. Ko je prenehal biti predsednik deželne vlade, se je jel po kojnik vedno bolj in bolj umikati iz javnega življenja, dokler se ni posvetil samo poklicnemu delu. Pokojniku, neutrudljivemu borcu za Slovence na Ko roškem, možu odličnih sposobnosti, odlikovanemu z naj višjega mesta z redom Sv. Save I. stopnje, bomo za vedno ohranili časten spomin. Slika pokojnika glej str. 70 v prvi številki!
1902-1937 https://www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:3Q9M-CSMY-QZQG?i=831&ca...