Hugo Wolf

Hugo Philipp Jacob Wolf was an Austrian composer of Slovene origin, particularly noted for his art songs, or Lieder. He brought to this form a concentrated expressive intensity which was unique in late Romantic music, somewhat related to that of the Second Viennese School in concision but diverging greatly in technique.

Though he had several bursts of extraordinary productivity, particularly in 1888 and 1889, depression frequently interrupted his creative periods, and his last composition was written in 1898, before he suffered a mental collapse caused by syphilis.

///

Če prevedem, je Hugo Wolf moj bratranec v četrtem kolenu:) Imenovali so ga nori genij, bil je eden izmed najbolj priznanih slovenskih skladateljev. Še danes velja za enega najbolj vplivnih skladateljev samospevov.

Oba starša (Katherina Orehovnik in Philipp Wolf) sta imela slovenske prednike. Hkrati s širjenjem usnjarske obrti in vzpenjanjem po družbeni lestvici so doživljali tedaj običajen proces ponemčevanja. Volki, kakor so se pisali do prihoda v Slovenj Gradec, so se v pretežno nemški tržni naselbini lažje uveljavili s priimkom Wolf.

V resnici je imel opravljeno le osnovno šolo. Od svojega očeta, ki je bil strasten glasbenik, se je Wolf (že s 5 leti) naučil igrati violino in klavir. Že po 1. nastopu kot "čudežni otrok" - za pusta 1866 je nastopal v Mozartovem kostumu - se je komaj 6-leten (proti očetovi volji) odločil za glasbeno pot. Iz šole v Mariboru se je po dveh letih izpisal. Po nesrečnem šolanju v Gradcu in na samostanski gimnaziji svetega Pavla v Labotski dolini, se je izkazalo, da razen za glasbo nima drugih sposobnosti, zato je šel leta 1875 na dunajski konservatorij, kjer je bil med drugimi njegov sošolec tudi Gustav Mahler.Kot kaže, se je zelo malo naučil in bil leta 1877 zaradi disciplinskega prekrška izključen.

Od sedemnajstih let dalje je bil za svoje glasbeno izobraževanje odvisen od sebe. Preselil se je Slovenj Gradec, kjer je poleti 1877 nastal prvi ciklus zborovskih pesmi in samospevov (Wanderlied). Novembra 1877 se je vrnil na Dunaj, kjer še ne osemnajstleten stakne okužbo s sifilisom, ki vse do smrti leta 1903 zaznamuje njegovo življenje in ustvarjanje. S klavirjem in finančno podporo svojega očeta, je živel na Dunaju več let.

Leta 1881 se je zaposlil kot asistent dirigent v mestnem gledališču v Salzburgu, vendar je po treh mesecih odstopil in nikoli več ni bil najet kot glasbenik.Leta 1884 je Wolf postal glasbeni kritik pri bulvarskem časopisu Wiener Salonblatt, kjer je bil vnet občudovalec Richarda Wagnerja in kritiziral Brahmsa. Leta 1887 je objavil dvanajst svojih pesmi, odstopil s položaja pri časopisu in se posvetil komponiranju. Naslednjih devet let je bila njegova slava kot skladatelja na višku. Bilo je to obdobje intenzivnega ustvarjanja in obdobje duševne in fizične izčrpanosti, ko so bili včasih trenutki, ko ni mogel poslušati glasbe.

Wolf je doživljenjsko trpel zaradi skrajne revščine, kar je bilo zanj težko breme zaradi njegovega slabega zdravja in ponosa, občutljivega in živčnega temperamenta. Dohodek je dolgoval skoraj izključno vztrajnim prizadevanjem majhne skupine prijateljev, glasbenih kritikov in pevcev, ki so izvajali njegove pesmi, podpori dunajskega akademske družbe Wagner in ustanovitvi združenja Hugo Wolf leta 1897 z Michaelom Haberlandtom na Dunaju.

Wolf je bil zaljubljen v Melanie Köchert, ki je bila že več let poročena z njegovim prijateljem Heinrichom Köchertom. Domneva se, da se je njuna romanca začela že leta 1884, ko je Wolf spremljal Köcherta na dopust; čeprav je Heinrich odkril njuno afero (leta 1893), je ostal Wolfov pokrovitelj in Melaniein mož. Pravzaprav se je druženje z Melanie Köchert začelo že 1879, aprila 1881 pa je prenehal z bivšo ljubeznijo Vally Franck. Melanie in Heinrich sta živela v 4. ndstr. Köchertove hiše (Neuer Markt 15) s 3. otroki: Ilse (roj.1879), Hilde (roj. 1880) in Irmino (roj. 1882). Takrat je bil že večkrat opažen na tem naslovu. Decembra 1882 sta ga želela Köchertova ponovno zbližati z Vally, a je povsem nepripravljen na to, pobegnil. Poleti 1883 je preživel 7 tednov v Rinnbachu blizu Ebensee na Traunsee v Zg. Avstriji, v poletni rezidenci Köchertov. Köchert je vesčas plačeval vse njegove dolgove. Leta 1887 je začel pisati pisma Melaniji; iz tega leta sta ohranjeni le dve. Otroci so ga vzljubili - od leta 1888 je bil spet pri Köchertovi družini. Iz l.1889 so ohranjena 3, 1890 - 36 pisem, 1891 pa 22.Melaniji je bil brezmejno predan in hvaležen. Žal pa se ni ohranilo niti eno Melanijino pismo.

V septembru 1897 je moral zaradi sifilisa v bolnišnico. 24. januarja 1898 je bil kot ozdravljen (čeprav je psihiater Wilhelm Svetlin priznal neozdravljivo bolezen umetnika), odpuščen. Wolf je vse do poletja istega leta preživel na Jadranu, nato pa v Traunkirchnu v Zgornji Avstriji. Po poskusu samomora pri Traunsee (zapustil je šestdeset strani nedokončane opere Manuel Venegas in v obupnem poskusu, da jo konča, preden popolnoma izgubi svoj um, se je poskusil utopiti - oktobra 1898 se je vrgel v jezero Traunsee ), so ga na njegovo vztrajno željo sprejeli na najboljšem oddelku nižjeavstrijske državne umobolnice na Dunaju, kjer je po štirih letih trpljenja, osamljen, (v nedeljo, ob tretji uri popoldne), 22. februarja 1903 umrl.

Wolfovega pogreba na Pustni torek, 24. februarja 1903, se je udeležila večina glasbenega Dunaja (prijatelji, izvajalci, kritiki in predstavniki več glasbenih institucij) in mrtvi skladatelj je bil peljan v cerkev Votivkirche skozi (pustno) okrašene ulice med množico veselih mask. Na maši zadušnici v Votivkirche je zbor Ergebung iz Wolfovih Sechs geistliche Lieder zapel dunajski a cappella zbor pod vodstvom Eugen Thomas-a. Wolf je pokopan na Zentralfriedhof (Osrednje pokopališče) na Dunaju (Skupina 32 A, številka 10), obkrožen z grobovi znanih glasbenikov. Še istega leta so na Dunaju, Mariahilf (6. Bezirk) poimenovali ulico Hugo-Wolf-Gasse.

Melanie ga je v času njegovega padca do njegove smrti zvesto obiskovala; njeno pomanjkanje vere do svojega moža, pa jo je mučilo, in leta 1906 je naredila samomor.

Na tem linku je spomenik Hugu Wolfu na dunajskem pokopališču: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/88/Zentralfri... (Povzeto iz Wikipedije).

Tukaj pa je prenovljena rojstna hiša Huga Wolfa. Marko Košan (glej spodaj) je prepričan, da je Hugo Wolf "največji adut kulturnega turizma v Slovenj Gradcu". http://img.rtvslo.si/_up/upload/2010/12/11/64750172_img_1976_sloven...

Muzej skladatelja Huga Wolfa Eden tematsko pomembnejših prispevkov Slovenj Gradca pri projektu EPK 2012, katerega nosilec je Maribor, je povezan z življenjem in delom v Slovenj Gradcu rojenega skladatelja Huga Wolfa. Prav zato so v koroškem mestu zadovoljni, da se izvaja obnova skladateljeve rojstne hiše, kjer je doslej imela del prostorov tamkajšnja glasbena šola, po novem pa bo v hiši v središču mesta urejen muzej Huga Wolfa in dokumentacijski center.

Slednjega si predvsem želijo številna društva Huga Wolfa po vsem svetu, pravi Marko Košan, direktor Koroške galerije likovnih umetnosti in predsednik Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec. V dokumentacijskem centru se bodo zbirale informacije o aktivnostih vseh teh društev po svetu, slovenjgraško društvo bo še naprej skrbelo za izvedbo koncertnih ciklov v tamkajšnji koncertni dvorani, upravljanje z muzejem pa prevzema Koroški pokrajinski muzej.