Friedrich I von Cilli, Graf von Cilli

Frederic I, count of Celje, a son of Ulric I of Sannegg and Katharina, countess of Heunburg, continued the Sanneg dynasty and is regarded to be the founding father of the lineage of the Counts of Celje. In various deeds from 1313 to 1341 he keeps being referred to as Frederic of Sanek, baron. In later documents he designation changes to "count of Zili" (source: Altes Hofkammerarchiv, Austria). In 1331 there appears a settlement deed wherein the Celje estate is deeded to Frederic I for the price of 250 silver marks. The deed was approved by Albert, duke of Austria. Frederic receives the Celje estate as part of his inheritance from the Heunburg dynasty. In 1332 Frederic is being given the post of Captain of Crain by Henry, duke of Carinthia. The promotion is subsequently officially confirmed by Otto, duke of Austria. Thereafter he is also gifted the estate of Lemberg (Lengburg) by Bertrand, patriarch of Aquileia. In 1341 he receives further recognition by Louis IV, Holy Roman Emperor. Louis creates a new hereditary title "Graf von und zu Cili". This key Latin document has been dated: "Monachii die lunae post Septimanam Pafehae Anno 1341" and according to Wissgrill (1795) was archived at: "Altes Hofkammerarchiv zu Graz, Fasc. 43, Rum. 4". In 1343 Frederic is asked by Otto and Frederic, counts of Ortenburg, to act as a referee in their dispute with the Auersberg dynasty (Repertorium Archivi Domest. Fam. Auersperg Rum. 46). Frederic dies Aug. 9, 1359 and is buried in the Minorite church in Celje, whereby the church had previously been set up by him as his own charitable foundation. Frederic was married twice. His first marriage was to Anna, daughter of John, duke of Saxony and Helena, daughter of the duchess of Schleswig. His second marriage was to Diedmud von Walsee. His first marriage produces two daughters, Anna and Catharina. His second marriage produced two sons: Ulric II and Herman I. Between 1359 and 1360 both sons appear various times as witnesses in deeds for Rudolph IV, duke of Austria.

Please note that there may be additional information in the Slovenian-language version of this profile.

Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.

V letih od 1332 do 1350 je bil deželni glavar Kranjske dežele in Slovenske marke ter v letih 1337 do 1352 advokat in zaščitnik samostana Gornji grad.

Friderik je bil sin Ulrika II. Žovneškega († 1316) in grofice Katarine Vovbrške (†po 1315 ). Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških po moški liniji leta 1322 je podedoval ogromne posesti, gradove in gospostva, konsolidiral dediščino svojega strica brez otrok ter s svojim ambicioznim in odločnim karakterjem vzpostavil temelje rodu v bodoče. Posledično ga je cesar Ludvik IV. Bavarski v Münchnu 16. aprila 1341 povzdignil v dedni naslov državnega grofa s pridevnikom Celjski. Leta 1351 je bil v sporu z Herdeggenom Ptujskim glede gradu Kacenštajn. Leta 1358 je Friderik v spremstvu Johanna Neuberškega opravil misijo na papeškem dvoru v Avignonu kot odposlanec vojvode Albrechta II. Avstrijskega in madžarskega kralja Ludvika I.

Po izumrtju moške linije Vovbržanov 1322 je Friderik podedoval polovico Celja ( gradu, trga, sodišča vazalov, podložnikov itd.); drugo polovico pa je dobil grof Ulrik Pfannberški. Konrad Aufenštajnski, glavar in kapetan dežele Koroške, oče Adelheide vdove po Frideriku, bratu zadnjega grofa Hermana Vovbrškega, je naslednje leto 1323 vložil zahtevek skupaj z Ulrikom Pfannberškim po polovici Celja, ki jo je zastavil Auffensteinom preminuli Friderik Vovbrški, ob trditvi, da vdova po Hermanu Vovbrškem Elizabeta (iz roda Goriških) ni upravičenka v dedovanju. Friderik je nato vodil dolga vendar brezuspešna pogajanja s Konradom, da umakne zahtevek. Vendar je Friderik Celje že imel v posesti in se ni bil pod nobenimi pogoji pripravljen odreči svojim ekspanzionističnim prizadevanjem. Žovneški se je moral odslej boriti za svojo pozicijo moči v Savinjski dolini. Najverjetneje je Friderik šele leta 1327 prišel do fevda po večletnem plenjenju, požiganju in prelivanju krvi. Na Konradovi strani je stal njegov svak grof Meinhard I. Ortenburški, deželni glavar Kranjske in Slovenske marke s svojim sinom Hermanom; Friderika pa je podpiral njegov svak Ulrik von Walsee-Graški, deželni glavar Štajerske. Leta 1330 je Friderik vse svoje gradove in gospoščine zastavil Ulriku von Walsee za 8000 mark pfenigov in ga tako v spor vključil kot enega glavnih igralcev na teh fevdih; Ulrik Pfannberški pa se je po drugi strani lahko umaknil iz boja za ta fevd. Konec septembra 1331 je bil pod arbitrom vojvode Otta Avstrijskega sklenjen mir s poravnalnim sklepom, da mora Konrad za odstop od svojega zahtevka Frideriku v poravnavo prejeti od slednjega 250 srebrnih mark s povratno pisno potrditvijo. To se je zgodilo leta 1332. Že leta 1333 je pfannberška polovica Celja prešla na Friderika najprej v zastavo, ker je Ulrik Pfannberški potreboval denar za svoja bamberška gospostva na Koroškem; tako je bil Friderik leta 1341 izključni lastnik Celja.

http://www.gradovi.net/show.php?id=128 http://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad#Grad_v_lasti_.C5.BDovne.C... http://sl.wikipedia.org/wiki/Friderik_I._Celjski

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1997/kocbek/Celjski/B...