
Kranjska (nemško Krain, latinsko Carniola) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Prvič je bila omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške. Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Leta 1364 je postala vojvodina in od leta 1849 do leta 1918 je bila kronovina. Kot upravna enota je bila Kranjska del srednjeveškega cesarstva in nato habsburške monarhije. Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov kot posebna enota ukinjena, velik del njenega ozemlja pa je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji. Danes je ozemlje bivše Kranjske skoraj v celoti v Republiki Sloveniji, majhen del ga je tudi v Republiki Italiji.
Izvor imena
Stroka izpostavlja dva izvora imena. Starejši »Carniola« je predslovanskega izvora in je pomanjševalnica starejšega pokrajinskega imena Karnija (latinsko Carnia), ki je izviralo iz Carni, latinskega imena ljudstva Karni, v 10. stoletju pa se v listinah vzporedno že pojavlja oblika »Creina«, ki kot nemško »Krain« oziroma slovensko »Kranjska« v 13. stoletju tudi prevlada. Slovenska oblika se je razvila iz imena Kranj, ta pa tako kot Carnia in Carniola izvira iz latinskega imena Karnov.
Zgodovina
Karniola
Po zatonu rimske države in selitvah narodov se je na prostoru današnje severozahodne Slovenije na prehodu iz 8. v 9. stoletje verjetno razvila slovanska plemenska kneževina Karniola s središčem v Carniumu (Kranj). O Karnioli je malo znanega, saj je v zgodovinskih virih o njej le nekaj omemb. Kneževina je bila verjetno v času frankovskih vojn z Avari (8. stol.) vključena z relativno samostojnostjo v Furlansko vzhodno krajino znotraj frankovske države.
Mejna grofija ob Savi
Franki so leta 828 z novo upravno ureditvijo Furlanske marke na območju Karniole oblikovali grofijo ob Savi s sedežem v Kranju. Grofija je bila sprva podložna bavarskemu vojvodi. Do propada ob vdoru Madžarov (907-955) si v grofovski službi sledijo:
- Salacho,
- Guntram
- Ratold
Kranjska krajina
Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark), ki je bila kot mejna grofija od 976 podložna koroškemu vojvodi. V tem času pridobijo svoje posesti škofije Briksen, Freising, Salzburg, Oglej in Krka. Henrik IV. jo je leta 1077 po desetih letih kraljevske uprave podelil v fevd oglejskemu patriarhu Sighardu. Do takrat so se na grofovskem mestu izmenjali:
- Pabo (Popon)
- Sighart Sempt-Ebersberški
- Ulrik Sempt-Ebersberški
- Eberhart Sempt-Ebersberški
- Ulrik Weimar-Orlamünde (od 1061 tudi mejni grof Istre)
Sempt-Ebersberški so bili bavarski sorodniki cesarja Arnulfa Koroškega, Weimar-Orlamündski pa so bili njihovi sorodniki iz Turingije. Oglejska uprava dežele se je sprva hitro končala, saj je Kranjsko za nekaj časa pridobil Henrik Eppensteinski, dokler je leta 1093 cesar ni ponovno podeli Ogleju.
Oglejski patriarhat in razkroj grofije
Kranjska je v naslednjih desetletjih formalno ostala v fevdu oglejskih patriarhov, vendar v tem času ni živela kot enotna upravna enota. V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala tako rekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev. Ta so obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilne družine tega časa so:
- Babenberžani,
- Višnjegorski,
- Andeški in
- Spanheimi.
Družine so izumirale in dedovale gospostva ter se krepile. Ko se je koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski oženil z zadnjo predstavnico Andeških in povezal nižje plemstvo, je prevladal nad Kranjsko in postal deželni gospod. Hkrati je preseli sedež svojih posesti v Ljubljano, ki se je odtlej pričela razvijati v glavno mesto dežele. Po smrti Ulrika se je namesto mejne grofije Kranjska skupaj s Slovensko marko uveljavila kot državni fevd.
Prevlada Habsburžanov
Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj Otokar II. Přemysl, ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem Rudolfom I., ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem. Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali grofje Goriško-Tirolski vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja.
Vojvodina Kranjska
Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino. Habsburžani večkrat podelijo pravice plemstvu in si tako utrjujejo oblast v deželi, na podlagi teh pravic se pričnejo razvijati tudi deželni stanovi.
Habsburžani so širili posestva na Krasu, na Primorskem in v Istri, ter jih priključili vojvodini Kranjski.
Ilirske province
Francoske sile so vkorakale na Kranjsko v letu 1797 in nato spet med obdobjem med 1809 in 1813, ko so bile ustanovljene Ilirske province, ki jim je bila priključena celotna Kranjska. Znotraj Ilirskih provinc je Kranjska spočetka ohranila položaj province.
Obnova avstrijske države
Po propadu francoske oblasti je dunajski kongres potrdil vrnitev Kranjske k Avstriji. Po ureditvi iz 1849 je bila Kranjska znotraj Avstrije kot kronska dežela - kronovina del Cislajtanije in razdeljena na:
- Gorenjsko,
- Dolenjsko in
- Notranjsko.
Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 je bila ukinjena, velik del njenega ozemlja pa je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji.
SLOVENIJA
Deželni vladarji Kranjske
http://www.hawlina.com/Drevesa/Drevesa%20letnik%2012-1.pdf
http://www.worldstatesmen.org/Slovenia.html
13. stoletje
- 1245 - 1261 Alexander II. von Grimschitz
- 1261 - 1270 Rudelinus von Birnbaum (Pirnbaum)
- 1270 - 1271 Ulrich von Towers (Taufers)
- 1271 - 1273 Ulrich von Dürrenholz
- 1273 - 1277 Ulrich Schenk von Habsbach
- 1277 - 1278 Majnhard IV. Goriško-Tirolski
- 1278 - 1300 Ulrich grof von Hainburg
14. stoletje
- 1300 - 1309 Majnhard I. Ortenburški
- 1309 - 1331 grof Štefan VII. Frangepan von Vegel-Modrusch-Zengg
- 1331 - 1335 Meinhard II. Ortenburški
- 1335 - 1350 grof Friderik I. Celjski
- 1350 - 1351 Herdegen (Hardeg) II. Ptujski
- 1351 - 1353 Johann XI. (II.) Ribi von Lenzburg XI, škof von Gurk
- 1353 - 1355 Hartneid (Hartnig) IV. von Wiesseneck
- 1355 - 1358 Rudolf von Liechtenstein
- 1358 - 1360 Oton IV Ortenburški
- 1360 - 1365 Leuthold II. von Stadeck (Stattegg)
- 1365 - 1367 Ulrik I. Celjski
- 1367 - 1385 Konrad von Kraigh (Kreigh)
- 1385 - 1389 Hugon Devinski (Tybein, Duino)
- 1389 - 1390 Viljem Celjski
- 1390 - 1400 Herman II. Celjski
15. stoletje
- 1400 - 1405 Hans Neudecker
- 1405 - 1407 Seifried von Gallenberg
- 1407 - 1412 Jacob von Stubenberg
- 1412 - 1414 Wilhelm von Rabenstein
- 2.1414 - 1422 (prvič) Ulrich Schenk von Osterwitz
- 1422 - 1425 grof Heinrich IV von Görz
- 1425 - 1428 Georg von Auersperg
- 1428 - 1429 (drugič) Ulrich Schenk von Osterwitz
- 1429 - 1437 Jobst (Jost) Schenk von Osterwitz
- 1437 - 1443 grof Štefan III. Frankopanski
- 1443 - 1444 (prvič) grof Ulrich III. von Schaunberg
- 1444 - 1449 grof Trojan Frankopanski
- 1449 - 1451 Georg von Tschernembl
- 1451 - 1463 (drugič) grof Ulrich III. von Schaunberg
- 1463 - 1467 (prvič) Žiga Sebriljaški (Sigmund von Sebriach)
- 1467 - 1469 Andrej Hohenwartski
- 1469 - 1482 (drugič) Žiga Sebriljaški (Sigmund von Sebriach)
- 1482 - 1503 Viljem von Auersperg Turjaški
16. stoletje
- 1503 - 1527 Johann von Auersperg
- 1527 - 1529 Veit von Thurn-Valsassina baron Creutz
- 1529 - 1529 (prvič) baron Joseph von Lamberg (namestnik)
- 1529 - 1530 Christoph (Krištof) von Rauber, ljubljanski škof
- 1530 - 30.1.1538 baron Ivan Kacijanar (Hans Katzianer) Katzenstein
- 30.1.1538 - 1538 Georg von Mündorff (namestnik)
- 1538 - 1544 Nikola Jurišič baron Günss (Güntz)
- 1544 - 20.10.1554 (drugič) baron Joseph von Lamberg von Ortenegg (Ornek)-Ottenstein
- 20.10.1554 - 1554 Jacob von Lamberg (namestnik)
- 1554 - 1557 Johann Weltzer von Spiegelberg
- 1557 - 1566 Jacob von Lamberg (namestnik do 1.8.1558)
- 1566 - 22.9.1575 Herbard VIII. baron von Auersperg
- 22.9.1575 - 1576 baron Hanns (Johann) Joseph von Eck (namestnik)
- 1576 - 7.8.1581 baron Vajkard (Weickard, Weikhard) von Auersperg
- 7.8.1581 - 1585 baron Christoph Auersperg (namestnik)
- 1585 - 1592 Johann Ambros (Janez Ambrož) grof von Thurn-Valsassina
- 1592 - 1593 baron Johann von Cobentzl zu Prossegk (Cobenzl zu Prossegg)
- 1593 - 8.6.1601 baron Jurij Lenković
17. stoletje
- 8.6.1601 - 1602 Johann Gutmann (namestnik)
- 1602 - 18.10.1634 baron Johann Hans Ulrich Eggenberg
- 18.10.1634 - 1635 Heinrich von Paradeiser (namestnik)
- 1635 - 19.2.1649 knez Janez Anton I. zu Eggenberg
- 19.2.1649 - 28.4.1673 grof Volf Engelbert von Auersperg
- 28.4.1673 - 17.5.1674 grof [Eberhard Leopold Ursini von Blagay, grof Eberhard Leopold Ursini von Blagay (namestnik)
- 17.5.1674 - 16.11.1692 knez Janez Sigfrid von Eggenberg
- 16.11.1692 - 16.1.1715 knez Janez Anton II. Jožef von Eggenberg
18. stoletje
- 16.1.1715 - 5.1722 grof Johann Caspar von Cobenzl
- 5.1722 - 21.2.1734 grof Wolf Vajkard von Gallenberg
- 21.2.1734 - 23.11.1734 (prvič) grof Franz Anton Josef Valentin von Auersperg (namestnik)
- 23.11.1734 - 1742 grof Corbinian von Saurau
- 7.1.1743 - 1759 grof Franz Anton Josef Valentin von Auersperg (drugič)
- 1760 - 1773 grof Heinrich von Auersperg
- 1760 - 1773 baron Joseph von Brigido (namestnik predhodnika)
- 1773 - 1774 grof Vinzenz Orsini von Rosenberg
- 1774 - 1780 grof Jožef Marija von Auersperg
- 13.12.1780 - 18.3.1782 grof Franz Adam von Lamberg
- 18.3.1782 - 4.10.1782 beron Pompeus von Brigido
- 22.1.1783 - 30.10.1791 grof Hans Franz Xaver von Khevenhuller
- 30.12.1791 - 19.9.1795 grof Johann Jakob von Gaisruck
- 19.9.1795 - 1.10.1796 baron Joseph von der Mark
- 1.10.1796 - 6.3.1799 (prvič) grof Georg Jacob von Hohenwart zu Gerlachstein
- 6.3.1799 - 1.7.1801 grof Franz Joseph von Wurmbrand - Stuppach
19. stoletje
- 5.9.1801 - 1.10.1802 grof Johann Baptist von Brandis
- 1.10.1802 - 14.11.1803 (drugič) grof Georg Jacob von Hohenwart zu Gerlachstein
- 7.7.1803 - 28.3.1808 grof Johann Nepomuk zu Trauttmannsdorf-Weinsberg
- 28.3.1808 - 18.7.1808 (prvič) baron Franz Xaver von Lichtenberg-Janeschitz (namestnik)
- 18.7.1808 - 6.1.1809 baron Bernhard Anton Maria Vincenz von Rossetti zu Roseneck (Rosenegg)
- 6.1.1809 - 28.7.1809 grof Johann Nepomuk von Brandis
- 28.7.1809 - 2.2.1810 (drugič) baron Franz Xaver von Lichtenberg-Janeschitz
Dežela Kranjska pod francosko okupacijo
- 16.11.1809 - 24.2.1811 Marschall Marmont, duc de Raguse
- 9.4.1811 - 10.3.1812 Marschall Henri Gatien comte de Bertrand
- 10.3.1812 - 17.7.1813 Marschall Andoche Junot duc D' Abrantes
- 17.7.1813 - 25.8.1813 Joseph Fouche duc D' Otrante
Avstrijski guvernerji
- 27.8.1813 - 18.3.1815 baron Christof von Lattermann
- 15.3.1815 - 3.8.1816 vitez Franz Xaver von Fraydenegg
Kraljevina Ilirija, kranjski guvernerji
- 1.9.1816 - 17.1.1818 grof Julius von Strassoldo
- 20.1.1818 - 8.5.1818 vitez Franz Xaver von Fraydenegg
- 9.5.1818 - 26.4.1819 grof Carl Borromäus von Inzaghi
- 26.4.1819 - 27.7.1822 grof Joseph von Sweerts - Sporck
- 27.6.1822 - 24.12.1840 baron Joseph Camillo von Schmidburg
- 24.12.1840 - 21.4.1841 grof Carl von Welsperg - Raittenau
- 21.6.1841 - 17.5.1847 baron Joseph von Weingarten
- 17.5.1847 - 6.2.1848 grof Andreas von Hohenwart
- 6.2.1848 - 8.12.1848 grof Leopold von Welsersheimb
- 8.12.1849 - 29.11.1860 grof Gustav Ignatz Chorinsky
- 15.11.1860 - 6.4.1861 grof Karel Sigmund Hohenwart
- 3.4.1861 - 14.11.1866 baron Anton IV. Codelli von Fahnenfeld
- 15.11.1866 - 19.5.1871 baron Karel Wurzbach von Tannenberg
- 11.8.1871 - 16.12.1871 Radoslav Razlag
- 16.12.1871 - 27.6.1872 Aleksander von Auersperg
- 10.10.1872 - 30.4.1881 vitez Friderik Kaltenegger von Riedhorst
- 16.9.1881 - 23.7.1888 grof Gustav von Thurn und Valsassina, zadnji deželni glavar nemškega rodu
- 25.8.1888 - 17.3.1891 Josip Poklukar
- 30.7.1891 - 27.3.1908 Oto Detela
20. stoletje
- 27.3.1908 - 29.12.1911 Fran Šuklje
- 12.1.1912 - 27.10.1918 Ivan Šusteršič zadnji deželni glavar Kranjske