Start My Family Tree Welcome to Geni, home of the world's largest family tree.
Join Geni to explore your genealogy and family history in the World's Largest Family Tree.
Follow

Dežela Kranjska / Krain / Carniola

Project Tags

Top Surnames

Celjski, Celjski Ortenburški Zagorski, Detela, de Viesse de Marmont and 16 others
view all

Profiles

Kranjska (nemško Krain, latinsko Carniola) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Prvič je bila omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške. Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Leta 1364 je postala vojvodina in od leta 1849 do leta 1918 je bila kronovina. Kot upravna enota je bila Kranjska del srednjeveškega cesarstva in nato habsburške monarhije. Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov kot posebna enota ukinjena, velik del njenega ozemlja pa je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji. Danes je ozemlje bivše Kranjske skoraj v celoti v Republiki Sloveniji, majhen del ga je tudi v Republiki Italiji.

Izvor imena

Stroka izpostavlja dva izvora imena. Starejši »Carniola« je predslovanskega izvora in je pomanjševalnica starejšega pokrajinskega imena Karnija (latinsko Carnia), ki je izviralo iz Carni, latinskega imena ljudstva Karni, v 10. stoletju pa se v listinah vzporedno že pojavlja oblika »Creina«, ki kot nemško »Krain« oziroma slovensko »Kranjska« v 13. stoletju tudi prevlada. Slovenska oblika se je razvila iz imena Kranj, ta pa tako kot Carnia in Carniola izvira iz latinskega imena Karnov.

Zgodovina

Karniola

Po zatonu rimske države in selitvah narodov se je na prostoru današnje severozahodne Slovenije na prehodu iz 8. v 9. stoletje verjetno razvila slovanska plemenska kneževina Karniola s središčem v Carniumu (Kranj). O Karnioli je malo znanega, saj je v zgodovinskih virih o njej le nekaj omemb. Kneževina je bila verjetno v času frankovskih vojn z Avari (8. stol.) vključena z relativno samostojnostjo v Furlansko vzhodno krajino znotraj frankovske države.

Mejna grofija ob Savi

Franki so leta 828 z novo upravno ureditvijo Furlanske marke na območju Karniole oblikovali grofijo ob Savi s sedežem v Kranju. Grofija je bila sprva podložna bavarskemu vojvodi. Do propada ob vdoru Madžarov (907-955) si v grofovski službi sledijo:

  • Salacho,
  • Guntram
  • Ratold

Kranjska krajina

Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark), ki je bila kot mejna grofija od 976 podložna koroškemu vojvodi. V tem času pridobijo svoje posesti škofije Briksen, Freising, Salzburg, Oglej in Krka. Henrik IV. jo je leta 1077 po desetih letih kraljevske uprave podelil v fevd oglejskemu patriarhu Sighardu. Do takrat so se na grofovskem mestu izmenjali:

Sempt-Ebersberški so bili bavarski sorodniki cesarja Arnulfa Koroškega, Weimar-Orlamündski pa so bili njihovi sorodniki iz Turingije. Oglejska uprava dežele se je sprva hitro končala, saj je Kranjsko za nekaj časa pridobil Henrik Eppensteinski, dokler je leta 1093 cesar ni ponovno podeli Ogleju.

Oglejski patriarhat in razkroj grofije

Kranjska je v naslednjih desetletjih formalno ostala v fevdu oglejskih patriarhov, vendar v tem času ni živela kot enotna upravna enota. V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala tako rekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev. Ta so obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilne družine tega časa so:

  • Babenberžani,
  • Višnjegorski,
  • Andeški in
  • Spanheimi.

Družine so izumirale in dedovale gospostva ter se krepile. Ko se je koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski oženil z zadnjo predstavnico Andeških in povezal nižje plemstvo, je prevladal nad Kranjsko in postal deželni gospod. Hkrati je preseli sedež svojih posesti v Ljubljano, ki se je odtlej pričela razvijati v glavno mesto dežele. Po smrti Ulrika se je namesto mejne grofije Kranjska skupaj s Slovensko marko uveljavila kot državni fevd.

Prevlada Habsburžanov

Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj Otokar II. Přemysl, ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem Rudolfom I., ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem. Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali grofje Goriško-Tirolski vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja.

Vojvodina Kranjska

Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino. Habsburžani večkrat podelijo pravice plemstvu in si tako utrjujejo oblast v deželi, na podlagi teh pravic se pričnejo razvijati tudi deželni stanovi.

Habsburžani so širili posestva na Krasu, na Primorskem in v Istri, ter jih priključili vojvodini Kranjski.

Ilirske province

Francoske sile so vkorakale na Kranjsko v letu 1797 in nato spet med obdobjem med 1809 in 1813, ko so bile ustanovljene Ilirske province, ki jim je bila priključena celotna Kranjska. Znotraj Ilirskih provinc je Kranjska spočetka ohranila položaj province.

Obnova avstrijske države

Po propadu francoske oblasti je dunajski kongres potrdil vrnitev Kranjske k Avstriji. Po ureditvi iz 1849 je bila Kranjska znotraj Avstrije kot kronska dežela - kronovina del Cislajtanije in razdeljena na:

  • Gorenjsko,
  • Dolenjsko in
  • Notranjsko.

Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 je bila ukinjena, velik del njenega ozemlja pa je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji.

SLOVENIJA

Deželni vladarji Kranjske

http://www.hawlina.com/Drevesa/Drevesa%20letnik%2012-1.pdf

http://www.worldstatesmen.org/Slovenia.html

13. stoletje

  • 1245 - 1261 Alexander II. von Grimschitz
  • 1261 - 1270 Rudelinus von Birnbaum (Pirnbaum)
  • 1270 - 1271 Ulrich von Towers (Taufers)
  • 1271 - 1273 Ulrich von Dürrenholz
  • 1273 - 1277 Ulrich Schenk von Habsbach
  • 1277 - 1278 Majnhard IV. Goriško-Tirolski
  • 1278 - 1300 Ulrich grof von Hainburg

14. stoletje

15. stoletje

  • 1400 - 1405 Hans Neudecker
  • 1405 - 1407 Seifried von Gallenberg
  • 1407 - 1412 Jacob von Stubenberg
  • 1412 - 1414 Wilhelm von Rabenstein
  • 2.1414 - 1422 (prvič) Ulrich Schenk von Osterwitz
  • 1422 - 1425 grof Heinrich IV von Görz
  • 1425 - 1428 Georg von Auersperg
  • 1428 - 1429 (drugič) Ulrich Schenk von Osterwitz
  • 1429 - 1437 Jobst (Jost) Schenk von Osterwitz
  • 1437 - 1443 grof Štefan III. Frankopanski
  • 1443 - 1444 (prvič) grof Ulrich III. von Schaunberg
  • 1444 - 1449 grof Trojan Frankopanski
  • 1449 - 1451 Georg von Tschernembl
  • 1451 - 1463 (drugič) grof Ulrich III. von Schaunberg
  • 1463 - 1467 (prvič) Žiga Sebriljaški (Sigmund von Sebriach)
  • 1467 - 1469 Andrej Hohenwartski
  • 1469 - 1482 (drugič) Žiga Sebriljaški (Sigmund von Sebriach)
  • 1482 - 1503 Viljem von Auersperg Turjaški

16. stoletje

17. stoletje

18. stoletje

19. stoletje

Dežela Kranjska pod francosko okupacijo

Avstrijski guvernerji

Kraljevina Ilirija, kranjski guvernerji

20. stoletje
English (US)   eesti   Svenska   Español (España)   Français   עברית   Norsk (bokmål)   dansk   Nederlands   Deutsch   »
To enable the proper functioning and security of the website, we collect information via cookies as specified in our Cookie Policy. Geni does not use any third-party cookies.