Start My Family Tree Welcome to Geni, home of the world's largest family tree.
Join Geni to explore your genealogy and family history in the World's Largest Family Tree.

Dežela Kranjska / Krain / Carniola

« Back to Projects Dashboard

Project Tags

view all

Profiles

Kranjska (nemško Krain, latinsko Carniola) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Prvič je bila omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške. Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Leta 1364 je postala vojvodina in od leta 1849 do leta 1918 je bila kronovina. Kot upravna enota je bila Kranjska del srednjeveškega cesarstva in nato habsburške monarhije. Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov kot posebna enota ukinjena, velik del njenega ozemlja pa je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji. Danes je ozemlje bivše Kranjske skoraj v celoti v Republiki Sloveniji, majhen del ga je tudi v Republiki Italiji.

Izvor imena

Stroka izpostavlja dva izvora imena. Starejši »Carniola« je predslovanskega izvora in je pomanjševalnica starejšega pokrajinskega imena Karnija (latinsko Carnia), ki je izviralo iz Carni, latinskega imena ljudstva Karni, v 10. stoletju pa se v listinah vzporedno že pojavlja oblika »Creina«, ki kot nemško »Krain« oziroma slovensko »Kranjska« v 13. stoletju tudi prevlada. Slovenska oblika se je razvila iz imena Kranj, ta pa tako kot Carnia in Carniola izvira iz latinskega imena Karnov.

Zgodovina

Karniola

Po zatonu rimske države in selitvah narodov se je na prostoru današnje severozahodne Slovenije na prehodu iz 8. v 9. stoletje verjetno razvila slovanska plemenska kneževina Karniola s središčem v Carniumu (Kranj). O Karnioli je malo znanega, saj je v zgodovinskih virih o njej le nekaj omemb. Kneževina je bila verjetno v času frankovskih vojn z Avari (8. stol.) vključena z relativno samostojnostjo v Furlansko vzhodno krajino znotraj frankovske države.

Mejna grofija ob Savi

Franki so leta 828 z novo upravno ureditvijo Furlanske marke na območju Karniole oblikovali grofijo ob Savi s sedežem v Kranju. Grofija je bila sprva podložna bavarskemu vojvodi. Do propada ob vdoru Madžarov (907-955) si v grofovski službi sledijo:

  • Salacho,
  • Guntram
  • Ratold

Kranjska krajina

Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark), ki je bila kot mejna grofija od 976 podložna koroškemu vojvodi. V tem času pridobijo svoje posesti škofije Briksen, Freising, Salzburg, Oglej in Krka. Henrik IV. jo je leta 1077 po desetih letih kraljevske uprave podelil v fevd oglejskemu patriarhu Sighardu. Do takrat so se na grofovskem mestu izmenjali:

  • Pabo (Popon)
  • Sighart Sempt-Ebersberški
  • Ulrik Sempt-Ebersberški
  • Eberhart Sempt-Ebersberški
  • Ulrik Weimar-Orlamünde (od 1061 tudi mejni grof Istre)

Sempt-Ebersberški so bili bavarski sorodniki cesarja Arnulfa Koroškega, Weimar-Orlamündski pa so bili njihovi sorodniki iz Turingije. Oglejska uprava dežele se je sprva hitro končala, saj je Kranjsko za nekaj časa pridobil Henrik Eppensteinski, dokler je leta 1093 cesar ni ponovno podeli Ogleju.

Oglejski patriarhat in razkroj grofije

Kranjska je v naslednjih desetletjih formalno ostala v fevdu oglejskih patriarhov, vendar v tem času ni živela kot enotna upravna enota. V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala tako rekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev. Ta so obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilne družine tega časa so:

  • Babenberžani,
  • Višnjegorski,
  • Andeški in
  • Spanheimi.

Družine so izumirale in dedovale gospostva ter se krepile. Ko se je koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski oženil z zadnjo predstavnico Andeških in povezal nižje plemstvo, je prevladal nad Kranjsko in postal deželni gospod. Hkrati je preseli sedež svojih posesti v Ljubljano, ki se je odtlej pričela razvijati v glavno mesto dežele. Po smrti Ulrika se je namesto mejne grofije Kranjska skupaj s Slovensko marko uveljavila kot državni fevd.

Prevlada Habsburžanov

Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj Otokar II. Přemysl, ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem Rudolfom I., ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem. Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali grofje Goriško-Tirolski vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja.

Vojvodina Kranjska

Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino. Habsburžani večkrat podelijo pravice plemstvu in si tako utrjujejo oblast v deželi, na podlagi teh pravic se pričnejo razvijati tudi deželni stanovi.

Habsburžani so širili posestva na Krasu, na Primorskem in v Istri, ter jih priključili vojvodini Kranjski.

Ilirske province

Francoske sile so vkorakale na Kranjsko v letu 1797 in nato spet med obdobjem med 1809 in 1813, ko so bile ustanovljene Ilirske province, ki jim je bila priključena celotna Kranjska. Znotraj Ilirskih provinc je Kranjska spočetka ohranila položaj province.

Obnova avstrijske države

Po propadu francoske oblasti je dunajski kongres potrdil vrnitev Kranjske k Avstriji. Po ureditvi iz 1849 je bila Kranjska znotraj Avstrije kot kronska dežela - kronovina del Cislajtanije in razdeljena na:

  • Gorenjsko,
  • Dolenjsko in
  • Notranjsko.

Deželni vladarji Kranjske

http://www.hawlina.com/Drevesa/Drevesa%20letnik%2012-1.pdf

http://www.worldstatesmen.org/Slovenia.html

13. stoletje

  • Alexander II. von Grimschitz (1245 - 1261)
  • Rudelinus von Birnbaum (Pirnbaum) (1261 - 1270)
  • Ulrich von Towers (Taufers) (1270 - 1271)
  • Ulrich von Dürrenholz (1271 - 1273)
  • Ulrich Schenk von Habsbach (1273 - 1277)
  • Majnhard IV. grof Goriško-Tirolski (1277 - 1278)
  • Ulrich grof von Hainburg (1278 - 1300)

14. stoletje

15. stoletje

  • Hans Neudecker (1400 - 1405)
  • Seifried von Gallenberg (1405 - 1407)
  • Jacob von Stubenberg (1407 - 1412)
  • Wilhelm von Rabenstein (1412 - 1414)
  • Ulrich Schenk von Osterwitz (2.1414 - 1422) prvič
  • Heinrich IV grof von Görz (1422 - 1425)
  • Georg von Auersperg (1425 - 1428)
  • Ulrich Schenk von Osterwitz (1428 - 1429) drugič
  • Jobst (Jost) Schenk von Osterwitz (1429 - 1437)
  • Štefan III. grof Frankopanski (1437 - 1443)
  • Ulrich III. grof von Schaunberg (1443 - 1444) prvič
  • Trojan grof Frankopanski (1444 - 1449)
  • Georg von Tschernembl (1449 - 1451)
  • Ulrich III. grof von Schaunberg (1451 - 1463) drugič
  • Žiga Sebriljaški (Sigmund von Sebriach) (1463 - 1467) prvič
  • Andrej Hohenwartski (1467 - 1469)
  • Žiga Sebriljaški (Sigmund von Sebriach) (1469 - 1482) drugič
  • Viljem Turjaški (Wilhelm von Auersperg) (1482 - 1503)

16. stoletje

17. stoletje

18. stoletje

19. stoletje

  • Johann Bapt. grof von Brandis (5.9.1801 - 1.10.1802)
  • Georg Jacob grof von Hohenwart zu Gerlachstein (1.10.1802 - 14.11.1803)
  • Johann Nepomuk grof zu Trauttmannsdorf-Weinsberg (7.7.1803 - 28.3.1808)
  • Franz Xaver baron von Lichtenberg-Janeschitz (28.3.1808 - 18.7.1808) prvič (namestnik)
  • Bernhard Anton Maria Vincenz baron von Rossetti zu Roseneck (Rosenegg) (18.7.1808 - 6.1.1809)
  • Johann Nepomuk grof von Brandis (6.1.1809 - 28.7.1809)
  • Franz Xaver baron von Lichtenberg-Janeschitz (28.7.1809 - 2.2.1810) drugič

Dežela Kranjska pod francosko okupacijo

Avstrijski guvernerji

  • Christof baron von Lattermann (27.8.1813 - 18.3.1815)
  • Franz Xaver vitez von Fradenegg (15.3.1815 - 3.8.1816)

Kraljevina Ilirija, kranjski guvernerji

20. stoletje